Predlog sprememb pri obdavčitvi normirancev v letu 2025

Konec leta 2023 je obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti oddalo 143.087 zavezancev. Med njimi je bilo 83.863 normiranih s.p.-jev. Število normirancev se je od leta 2013 povečalo za šestkrat, kar kaže, da je sistem še vedno – kljub povečanju davčnega bremena – privlačen, davčno breme pa razmeroma majhno. Pri pripravi sprememb za leto 2025 je cilj postaviti sistem, ki bo služil osnovnemu cilju, torej poenostavitvi določanje davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti za zavezance z majhnim obsegom poslovanja. Spremembe bodo najbolj prizadele popoldanske normirance in tiste, katerih letni prihodki presegajo 60.000 EUR.

Kakšne spremembe lahko pričakujemo pri polnih normiranih s.p.-jih?

• Pogoj za vstop v sistem normiranih odhodkov se zvišuje s 50.000 EUR na 60.000 EUR. Ukinja se pogoj, vezan na polno zavarovanje vsaj 9 mesecev v letu, za dovoljene prihodke 100.000 EUR – ti se zmanjšujejo na 60.000 EUR.
• Polni s.p. mora biti obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve vsaj 9 mesecev.
• Pogoja obveznega zavarovanja ne more več izpolniti z vključenostjo v zavarovanje druge osebe.
• Pri prihodkih do 60.000 EUR se priznajo odhodki v višini 80 odstotkov.
• Priznani odhodki pri prihodkih nad 60.000 EUR znašajo 0 odstotkov.
• Dovoljeni prihodki se znižujejo s 300.000 EUR v dveh letih na 120.000 EUR v dveh letih, kar pomeni, da letni prihodki v povprečju ne smejo presegati 60.000 EUR.
• Izstop iz sistema normirancev v primeru preseganja prihodkov 120.000 EUR v dveh letih.
• Uvaja se obveznost razkritja zneska prihodkov, ki jih normiranec v davčnem letu doseže s povezano osebo.

Pri polnih s.p.-jih s prihodki do 50.000 EUR se letna davčna obveznost ne bo spremenila, za tiste s prihodki od 50.000 do 60.000 EUR pa se bo znižala – pri doseženih točno 60.000 EUR prihodkov, sicer z dosedanjih 3.200 EUR na 2.400 oziroma na 200 EUR na mesec.

Kakšne spremembe lahko pričakujemo pri popoldanskih s.p.-jih?

• Pri prihodkih do 12.500 EUR se priznajo odhodki v višini 80 odstotkov.
• Pri prihodkih od 12.500 do 30.000 EUR se priznajo odhodki v višini 40 odstotkov.
• Priznani odhodki pri prihodkih nad 30.000 EUR znašajo 0 odstotkov.
• Dovoljeni prihodki se znižujejo s 300.000 EUR na 60.000 EUR v dveh letih, kar pomeni, da letni prihodki v povprečju ne smejo presegati 30.000 EUR.
• Izstop iz sistema normirancev v primeru preseganja prihodkov 60.000 EUR v dveh letih.
  
  

Pri popoldanskih normirancih s prihodki do 30.000 EUR se obdavčitev ne spremeni, s prihodki 40.000 EUR se davčna obveznost zviša s 3.800 EUR na 4.600, medtem ko se davčna obveznost pri zavezancu s prihodki 60.000 EUR zviša s 7.000 EUR na 8.600.

Komentar

Spremembe, ki jih je vlada uvedla z začetkom letošnjega leta, so bile neučinkovite in niso dosegle želenega cilja. Kljub zvišanju davčnih stopenj in posledično tudi višine prispevkov pri polnih s.p.-jih je sistem normiranstva ostal privlačen za tiste, ki na ta način v okviru zakonskih določil znižujejo davčno obveznost. Število registriranih normirancev še naprej narašča. Izkazalo se je, da obstoječi sistem kljub spremembam zavezance spodbuja k nezakonitemu ravnanju.

Ta vpliva na konkurenčnost podjetij, ki zaradi ugodnejše davčne obravnave »zaposlujejo« s.p.-je. Pa tu ne gre le za delovno silo z nizkimi dohodki – vedno več podjetij na ta način pridobiva razvojni kader in drugo visoko usposobljeno delovno silo. Vpliv na trg dela je vedno bolj problematičen, tako z vidika pravic delavcev kot z vidika nelojalne konkurence med delodajalci. Delavci ostajajo brez ustrezne delovnopravne zaščite in imajo slabšo socialno varnost v primeru nezmožnosti za delo. Krši se temeljno načelo solidarnosti in načelo primerljive davčne obravnave zavezancev v približno enakih položajih.

S predlogom sprememb se zaradi omejenega prihodkovnega praga omejuje zaposlovanje s.p.-jev na visoko ovrednotenih delovnih mestih. To pa ne pomeni, da se odpravlja prekarstvo. Za s.p.-je z letnimi dohodki do 60.000 EUR se ne bo veliko spremenilo, obdavčitev bo še ugodnejša, kot je zdaj. Če je odstotek obdavčitve za prihodke 60.000 EUR v letu 2024 znašal 15,90 odstotka, bo za enak dohodek v letu 2025 znašal 14,57 odstotka. 

Pomembna sprememba se uvaja tudi z obveznim razkritjem prihodkov, doseženih s povezano osebo. Praksa je pokazala, da si lastniki podjetij prek s.p.-ja izplačujejo »plačo«, ki je davčno bistveno bolj ugodna, hkrati pa zmanjšujejo davčno osnovo podjetij, kjer je davčna obremenitev višja in je od letos 22-odstotna. Tako se preprečuje prikrita izplačila dobička prek s.p.-ja.

Zaradi rasti števila normirancev se je za pomanjkljivo izkazalo tudi dejstvo, da niso na voljo podatki iz letnih poročil, saj normiranci nimajo obveznosti priprave statističnih podatkov za javno objavo. Ta del se ne spreminja, se pa pričakuje upad normiranih s.p.-jev z visokimi prihodki, ki bodo zaradi prihodkovnih omejitev najverjetneje registrirali podjetje in se v njem zaposlili.

Z novim predlogom vlada uveljavlja načelo obdavčevanja po ekonomski moči in izenačuje obravnavo zavezancev v podobnih dohodkovnih položajih. Predlogi sprememb pomenijo korak bližje k osnovnemu cilju sistema normiranstva, torej poenostavitvi določanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti, predvsem za zavezance z majhnim obsegom poslovanja. Obenem pa odpravljajo problematiko popoldanskih normirancev, za katere je dosedanja ureditev še posebej ugodna, in tistih z višjimi letnimi prihodki.

Pripravila: Mojca Vincek, Kleos, računovodske storitve, d. o. o.