Leto 2025 bo za številna podjetja v Evropski uniji prelomno, saj bodo morala prvič poročati v skladu z Evropskimi standardi poročanja o trajnosti (ESRS).
Doslej so podjetja poročala na podlagi Direktive o kooperativnem poročanju (CSRD 2021), medtem ko bo za poslovanje v letu 2024 že veljalo obvezno poročanje po standardih ESRS.
Ker se bliža rok, se številna podjetja že intenzivno pripravljajo, a ker obstaja še kar nekaj nejasnosti, v spodnjem članku povzemamo nekaj ključnih poudarkov.
Katera podjetja bodo morala poročati?
Po Evropskih standardih poročanja o trajnosti (ESRS) bodo morala poročati nekatera večja podjetja, ki so že sedaj zavezana k poročanju o nefinančnih vidikih poslovanja.
Zahteva po predložitvi poročila o trajnosti bo veljala za:
a) Podjetja, ki izpolnjujejo dva od treh kriterijev:
- imajo več kot 250 zaposlenih in/ali
- več kot 40 milijonov EUR prihodka in/ali
- več kot 20 milijonov EUR bilančne vsote;
b) Podjetja v EU, ki kotirajo na borzi, vključno z malimi in srednjimi podjetji, razen mikropodjetja z manj kot 10 zaposlenimi ali manj kot 20 mio EUR prihodkov. Podjetja so odgovorna tudi za ocenjevanje informacij na ravni svojih odvisnih podjetij.
c) Podjetja s sedežem v tretjih državah (zunaj EU), ki:
- več kot 150 milijonov EUR čistega prihodka ustvarijo v EU in
- imajo vsaj eno hčerinsko družbo ali podružnico v EU.
Stara direktiva, po kateri so družbe prvič poročale v letu 2017, pa je k temu zavezovala naslednja podjetja:
- veliki subjekti javnega interesa s povprečnim številom zaposlenih nad 500,
- subjekti javnega interesa, ki so obvladujoča podjetja velike skupine s povprečnim številom zaposlenih na konsolidirani podlagi več kot 500.
Kakšna bo časovnica poročanja?
Od 1. 1. 2024 dalje:
- velika podjetja, ki so podjetja javnega interesa in na dan svoje bilance stanja presegajo povprečno število 500 zaposlenih v poslovnem letu,
- podjetja javnega interesa, ki so obvladujoča podjetja velike skupine in na dan svoje bilance stanja na konsolidirani osnovi presegajo povprečno število 500 zaposlenih v poslovnem letu.
Od 1. 1. 2025 dalje:
- velika podjetja, razen velikih podjetij, ki so podjetja javnega interesa, ki na dan svoje bilance stanja presegajo povprečno število 500 zaposlenih v poslovnem letu,
- obvladujoča podjetja velike skupine, razen podjetij javnega interesa, ki so obvladujoča podjetja velike skupine, ki na dan svoje bilance stanja na konsolidirani osnovi presegajo povprečno število 500 zaposlenih v poslovnem letu.
Od 1. 1. 2026 dalje:
Vse ostale družbe (z možnostjo prostovoljnega izvzetja za poslovni leti 2026 in 2027) za:
- mala in srednja podjetja z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na reguliranih trgih EU, razen mikropodjetij,
- male in nekompleksne institucije, če so velika podjetja ali mala in srednja podjetja z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na reguliranih trgih EU, razen mikropodjetij,
- lastne zavarovalnice in lastne pozavarovalnice, če so velika podjetja ali mala in srednja podjetja z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na reguliranih trgih EU, razen mikropodjetij.
Zakaj je pravočasna priprava ključnega pomena?
Najpogostejši nasvet strokovnjakov podjetjem je, naj čim prej začnejo z analizo tistih standardov in področij, ki jih že obvladujejo. Poleg teh pa naj v poročilo dodajo tiste, pri katerih so potrebne (le) izboljšave. Na ta način bo začetek poročanja enostavnejši.
Pri tem pa opozarjajo na dva pogosto spregledana ključna vidika, in to sta:
- ENOTEN REVIZIJSKI PREGLED: poročila bodo podvržena enotnemu revizijskemu pregledu, kar pomeni, da morajo biti informacije ne le pravilne, ampak tudi dosledno dokumentirane.
- PODJETJA ŠE NISO PRIPRAVLJENA: novi standardi vključujejo novosti, ki še niso integrirane v spremljanje in poslovanje mnogih podjetij. Potreben bo torej čas za postopno uvajanje in pravilno razumevanje novosti.
Glavna novost je dvojna pomembnost vplivov na okolje
Doslej so podjetja poročala le o vplivih, ki so pomembni zanje in njihove deležnike.
Dvojna pomembnost pa ne vključuje le teh vplivov, ampak tudi vpliv zunanjih dejavnikov na podjetje. To pomeni, da morajo podjetja analizirati in poročati o vplivih v obe smeri. Podjetja bodo morala upoštevati širši spekter informacij in vplivov pri poročanju, kar bo zahtevalo celovitejšo analizo in načrtovanje.
PRIMER: Podjetje s proizvodnjo oblačil je doslej poročalo le o tem, kako njihova proizvodnja vpliva na okolje (npr. onesnaževanje vode) in družbo (npr. delovni pogoji v tovarnah).
Po novem bodo morali poročati tudi o tem, kako zunanji dejavniki vplivajo na njihovo poslovanje.
Na primer, če zaradi podnebnih sprememb pride do pomanjkanja bombaža, ki ga podjetje uporablja za izdelavo oblačil, bi to lahko vplivalo na njihove stroške in dobavno verigo. Torej, mora podjetje upoštevati tudi, kako podnebne spremembe (zunanji dejavnik) vplivajo na njihovo finančno zdravje in poslovanje.
Spremljati bo treba tudi vrednostno verigo
Pomembna novost je spremljanje vrednostne verige in upravljanje deležnikov.
Vrednostna veriga je niz dejavnosti, ki jih podjetje opravlja za ustvarjanje in dostavo izdelka ali storitve, od zasnove do končnega uporabnika. Te dejavnosti so razdeljene na primarne (kot so proizvodnja, trženje, prodaja in distribucija) in podporne (kot so nabava, razvoj tehnologije, upravljanje s človeškimi viri in infrastruktura). Vsaka dejavnost dodaja vrednost izdelku ali storitvi, kar pomaga podjetju doseči konkurenčno prednost.
To pomeni, da je treba izvesti skrbni pregled, s katerim zagotovimo, da so vsi deli vrednostne verige vključeni in ocenjeni glede trajnostnih vplivov. Prav tu številna podjetja še nimajo sistematičnega pristopa.
S konceptom vrednostne verige se širi tudi poročanje na manjša podjetja, ki so v dobavni verigi podjetij, ki so že zavezana k poročanju. Seveda bo to uvedeno postopoma.
Kakšna je razlika med vrednostno in oskrbovalno verigo?
Obe verigi sta medsebojno povezani in se prepletata, vendar imata različne poudarke in naloge. Urejena oskrbovalna veriga je zagotovo ključnega pomena za uspešno delovanje vrednostne verige, sama po sebi pa ne zagotavlja delovanja le-te.
Vrednostna veriga se osredotoča na vse dejavnosti, ki ustvarjajo vrednost za končnega uporabnika. To vključuje vse od razvoja izdelka do poprodajnih storitev. Cilj je večanje konkurenčne prednosti s pomočjo večanja učinkovitosti in kakovosti proizvodnje.
Oskrbovalna veriga se osredotoča na pretovor in skladiščenje surovin, polizdelkov in končnih izdelkov od izvora do končnega potrošnika. Cilj je učinkovita in pravočasna dostava s čim nižjimi stroški.
Priprave za uspešno poročanje
Priprava na poročanje po ESRS zahteva celosten pristop, ki vključuje razumevanje novih konceptov, analizo trenutnega stanja in sistematično odpravljanje vrzeli.
Z ustrezno pripravo podjetja lahko ne le izpolnijo nove zahteve, ampak tudi izboljšajo svoje poslovne modele ter okrepijo trajnostne prakse. To prispeva k večji odpornosti na trgu in lahko bistveno vpliva na izboljšanje poslovanja.
Za uspešno pripravo na trajnostna poročila je priporočljivo, da podjetja opravijo naslednje korake:
#1 Analiza vrzeli: ugotovite, katera področja že ustrezno obvladujete in katera potrebujejo dodatno pozornost.
#2 Ocena dvojne pomembnosti: pripravite pregled vplivov podjetja na okolje in družbo ter obratno.
#3 Vzpostavitev upravljavske in nadzorniške strukture trajnosti: pripravite jasno strukturo, ki vsebuje ESG (okoljske, družbene in upravljavske) teme pri upravljanju tveganj in priložnosti.
#4 Definirajte ključne kazalnike uspešnosti: kazalniki morajo biti del poslovne strategije in morajo vključevati cilje ter akcijske načrte za razogljičenje in upravljanje podnebnih sprememb.
#5 Zagotovite spremljanje podatkov, ki bodo potrebni za pripravo kakovostnih poročil: preverite, ali vaš obstoječi poslovni sistem podpira pripravo tovrstnih poročil. Pri tem si lahko pomagate tudi s pomočjo poslovne analitike.
Kako bo v programu Saop?
Na poročanje o trajnosti se v podjetju Seyfor pripravljamo že dlje časa in naši programi bodo pravočasno pripravljeni. Izobraževanja za uporabnike bodo na voljo že letošnjo jesen.
Članek smo pripravili v sodelovanju z mag. Darinko Kamenšek, certificirano poslovodno računovodkinjo, certificirano preiskovalko prevar, državno notranjo revizorko. Je tudi predavateljica na Visoki šoli za računovodstvo in finance, kjer pokriva predmete računovodskega poročanja, kamor vsekakor sodi tudi trajnostno poročanje.
